Ali je kava koristna za vaše možgane?

Poleg kratkoročnih koristi kave za naše počutje, nedavne študije vse bolj potrjujejo tudi dolgoročne zdravstvene koristi uživanja kave. Te vključujejo zmanjšano tveganje za razvoj različnih kroničnih bolezni, kot so določene vrste raka, bolezni jeter, srčno-žilna obolenja in depresija. Prav tako se kaže, da redno uživanje kave lahko zmanjša tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kar poudarja ključno vlogo kave za zdravje možganov.

Poleg kofeina: druge ključne komponente kave

Kofein predstavlja zgolj 0.5-3% sestave kave, ostali del predstavljajo številne druge sestavine. Zdravju koristnim učinkov ne gre pripisati zgolj eni, pač pa najverjetneje mešanici in interakciji med različnimi sestavinami. Tudi neuroprotektivni učinek kave ni zgolj zaradi kofeina; precejšen del trenutnega fokusa raziskav za izboljšanje kognitivnega delovanja je usmerjen k učinkom polifenolov v kavi.

Polifenoli so snovi, ki delujejo predvsem kot antioksidanti, ki nevtralizirajo proste radikale in zmanjšujejo oksidativni stres, s čimer delujejo v korist telesu. Oksidativni stres je del bolezenskega procesa tudi pri nevrodegenerativnih motnjah, zato imajo polifenoli tudi tako pomembno vlogo za zdravje možganov. Dodatna korist polifenolov se kaže tudi v njihovi protivnetni lastnosti, saj je kronično vnetje možganov prav tako pogosto prisotno pri različnih nevrodegeneracijah ali starajočih se možganih.

Poleg tega bioaktivne sestavine v kavi pomagajo vzdrževati ravnovesje živčnih prenašalcev, kar prispeva k učinkovitejšemu energijskemu metabolizmu in večji odpornosti možganov proti boleznim in poškodbam.

Omejitve in previdnostni ukrepi pri uživanju kave

Čeprav ima kava številne potencialne koristi, ni čudežno zdravilo. Njena korist je največja, ko je del uravnoteženega in zdravega načina življenja. Prekomerno uživanje kave, ki presega priporočeno količino 400–600 mg kofeina ali 3-5 skodelic kave dnevno, lahko privede do negativnih učinkov, vključno z anksioznostjo, prebavnimi težavami in drugimi motnjami.

Velike količine kofeina ali uživanje kave pozno v dnevu lahko motijo vzorce spanja, ki so ključni za optimalno delovanje možganov in miselne sposobnosti. Tako se lahko razvije začarani krog, saj motnje spanja vodijo v večje uživanje kofeina, kar dodatno slabša kakovost spanca in vpliva na splošno produktivnost ter razpoloženje.

Kakovost kavnih zrn je prav tako bistvena za zdravstvene koristi, ki jih kava prinaša. Zrna nižje kakovosti so pogosto obdelana s pesticidi in bolj nagnjena k prisotnosti plesni, kar lahko negativno vpliva na zdravje, vključno z zdravjem možganov.

Kaj pa brezkofeinska kava?

Brezkofeinska kava sicer ni popolnoma brez kofeina – medtem ko ima običajna kava približno 1,5–2.5% vsebnost, brezkofeinska kava lahko vsebuje do največ 0,1% kofeina. To pomeni, da brezkofeinska kava med postopkom dekafeinizacije izgubi približno 97 % kofeina. Ker je kofein, skupaj z omenjenimi polifenoli, eden izmed glavnih nosilcev zaščitnega učinka, je zmanjšanje kofeina pomemben faktor pri oceni zaščitnih učinkov brezkofeinske kave. Pomembno je tudi opozoriti, da je uporaba brezkofeinske kave lahko sporna z vidika njene priprave oz. pridelave. Mnogi proizvajalci namreč za odstranitev kofeina uporabljajo kemične postopke, kar lahko privede do prisotnosti neželenih kemičnih ostankov, škodljivih za telo.

Zaključek

Kava spada med tri najpogostejše pijače na svetu. Za marsikoga predstavlja prijeten ritual, ki prinaša pomembne mentalne koristi. V zadnjem času pa se vse bolj kažejo tudi fiziološke koristi kave, vključno s pomembnostjo za zdravje možganov. Koristi niso omejene zgolj na kofein, pač pa so koristne tudi druge sestavine. V primerjavi z drugimi energijskimi pijačami, ki pogosto vsebujejo obilico umetnih sladkorjev in dodatkov, kava izstopa zaradi svojih kompleksnih in naravnih sestavin. Zato je učinek dobre skodelice sveže pražene kave na zdravje neprimerljivo boljši.