Branje in njegov vpliv na zdravje možganov
22. apr. 2025
Tisa Pavlovčič
Branje je ena izmed najučinkovitejših oblik kognitivne stimulacije, saj zahteva aktivacijo različnih možganskih funkcij. Proces branja vključuje prepoznavanje in razumevanje besed ter angažira različne tipe spomina – tako dolgoročni in kratkoročni spomin, ki omogočata sledenje informacijam ali zgodbi, kot tudi delovni spomin, ki ohranja posamezne informacije v obdelavi med izvajanjem drugih miselnih procesov. Medtem, ko sodobni digitalni mediji s svojimi kratkimi in bolj udarnimi sporočili krajšajo sposobnost osredotočene pozornosti, z branjem to kognitivno spretnost razvijamo, kar posledično izboljšuje sposobnost koncentracije tudi pri drugih opravilih. Branje aktivira različna možganska področja, s čimer deluje kot odličen trening za možgane. Vse bolj pa je znano tudi dejstvo, da je redna miselna stimulacija, kot je tudi branje, ključna za dolgoročno ohranjanje kognitivnih sposobnosti ter zdravja možganov.
Mehanizmi pozitivnega vpliva branja na možgane
Spodbujanje nevroplastičnosti – Redno branje prispeva k oblikovanju novih povezav med živčnimi celicami in krepitvi obstoječih, kar zmanjšuje tveganje za upad v miselnih sposobnostih in za razvoj nevrodegenerativnih bolezni.
Povečanje kognitivne rezerve – Možgani, ki so redno izpostavljeni intelektualnim izzivom, razvijejo večjo odpornost na kognitivni upad, saj sčasoma zgradijo t.i. kognitivno rezervo. Posamezniki z večjo kognitivno rezervo so bolj odporni na kognitivni upad, tudi v primeru poškodb ali kroničnih stresorjev.
Zmanjševanje stresa in izboljšanje čustvenega zdravja – Branje ni le intelektualna, temveč tudi sprostitvena dejavnost, ki zmanjšuje stres in posledično ugodno vpliva na možgansko zdravje.
Izboljšanje koncentracije, spomina in jezikovnih sposobnosti – Branje spodbuja osredotočenost, krepi delovni spomin ter izboljšuje izvršilne funkcije. Hkrati širi besedni zaklad in prispeva k boljši sposobnosti izražanja ter razumevanja jezika.
Dolgoročni vpliv branja na kognitivno zdravje
Raziskave potrjujejo, da redno branje pomembno prispeva k dolgoročnemu ohranjanju kognitivnega zdravja. Študija, ki je 14 let spremljala skoraj 2000 posameznikov, je pokazala, da so tisti, ki so več brali, imeli v starosti boljše miselne sposobnosti [1]. Čeprav je bralna sposobnost povezana z izobrazbo v mladosti, so raziskovalci ugotovili, da branje prinaša kognitivne koristi ne glede na stopnjo formalne izobrazbe. Največjo korist na goldi rok so imeli celo posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe, kar nakazuje, da lahko redno branje služi kot zaščitni dejavnik proti kognitivnemu upadu pri vseh skupinah prebivalstva.
Kaj pa razlika med tiskanim in digitalnim branjem?
Raziskave kažejo, da digitalno branje na družbenih omrežjih, kot so klepeti in spletne diskusije, ki pogosto vključujejo kratka in neformalna besedila, ne prinaša enakih kognitivnih koristi kot branje tiskanih knjig, revij in časopisov. Po drugi strani pa informativno digitalno branje, kot je uporaba e-knjig in spletnih člankov, nima izrazito negativnega vpliva. Ključna težava digitalnega branja je prisotnost številnih motečih dejavnikov, kot so obvestila, večopravilnost in preklapljanje med različnimi vsebinami, kar zmanjšuje sposobnost osredotočenega branja in globokega razumevanja. Za optimalne kognitivne koristi je priporočljivo kombinirati tiskano in digitalno branje, pri čemer se je treba izogibati fragmentiranemu in površnemu branju, značilnemu za digitalne platforme, ki spodbujajo krajšo pozornost in zmanjšujejo poglobljeno procesiranje informacij.
Vir:
[1] Chang, Y. H., Wu, I. C., & Hsiung, C. A. (2021). Reading activity prevents long-term decline in cognitive function in older people: evidence from a 14-year longitudinal study. International psychogeriatrics, 33(1), 63–74. https://doi.org/10.1017/S1041610220000812