Moč misli in njihov vpliv na zdravje možganov

Negativno mišljenje in tveganje za kognitivni upad

Raziskave potrjujejo, da obstaja znanstveno podprta povezava med ponavljajočim se negativnim mišljenjem in hitrejšim kognitivnim upadom ter celo biomarkerji Alzheimerjeve bolezni.

Študija, objavljena leta 2020 [PMID: 32508019], je pokazala, da so posamezniki, ki so poročali o pogostih negativnih mislih, kazali hitrejši upad v kognitivnih sposobnostih, vključno s kratkoročnim in dolgoročnim spominom. Poleg tega so imeli v možganih večje kopičenje beljakovine amiloid-beta in višje ravni proteina tau, ki sta ključna pokazatelja Alzheimerjeve bolezni.

Zanimivo je, da so raziskovalci to povezavo zaznali neodvisno od prisotnosti depresije in anksioznosti, kar pomeni, da je ponavljajoče se negativno mišljenje samostojen dejavnik tveganja za kognitivni upad in demenco.

Ena od ključnih razlag za povezavo med negativnim mišljenjem in upadom v miselnih sposobnostih je vpliv stresa in stresnih hormonov na možgane.

• Kronični stres aktivira os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (t.i. stresno os), kar vodi do povišane ravni kortizola.

• Povečano izločanje kortizola lahko povzroči poškodbe nevronov, zmanjšanje sinaptične plastičnosti in kopičenje škodljivih beljakovin v možganih, kar povečuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni.

• Dolgotrajna izpostavljenost stresnim hormonom prispeva k atrofiji hipokampusa, dela možganov, ključnega za učenje in spomin.

Ali so vse negativne misli škodljive?

Ni nujno! V določenih situacijah lahko celo izboljšajo analitično mišljenje, saj nas takšne misli naredijo bolj previdne in pozorne pri sprejemanju odločitev.

Ključni dejavnik, ki določa, ali so negativne misli škodljive, je njihova ponavljajoča se narava. Če negativne misli postanejo kronične, povzročajo dolgotrajno aktivacijo stresnega odziva, kar ima škodljive učinke na možgane in telo. Če pa jih znamo uporabiti konstruktivno, nam lahko pomagajo pri reševanju težav in izboljšanju kritičnega mišljenja.

Strategije za zmanjšanje negativnih misli in izboljšanje zdravja možganov

Obstaja več strategij, ki lahko pomagajo preoblikovati miselne vzorce in zmanjšati tveganje za dolgotrajne negativne učinke na možgane.

Meditacija in čuječnost

Raziskave so pokazale, da lahko redno prakticiranje meditacije in čuječnosti pozitivno vpliva na možgane in miselne sposobnosti. Med glavnimi učinki so:

• Zmanjšana aktivnost amigdale, predela možganov, povezanega s stresnim odzivom.

• Povečana gostoto sive mase v hipokampusu, kar izboljšuje spomin in sposobnost učenja.

• Povečana aktivnost prefrontalnega korteksa, ki je odgovoren za samokontrolo in regulacijo čustev.

Afirmacije in preusmerjanje misli

Afirmacije so pozitivne misli ali mantre, ki jih posameznik zavestno ponavlja z namenom izboljšanja samopodobe, motivacije in notranje moči. Ponavljajoče izvajanje afirmacij lahko pomaga pri preusmerjanju misli in nadomeščanju negativnih vzorcev s pozitivnimi. Sčasoma to vodi v tvorbo novih nevronskih povezav, kar pomeni, da možgani postanejo bolj nagnjeni k avtomatičnemu oz. podzavestnemu osredotočanju na pozitivne misli.

Telesna vadba kor orodje za boljše mentalno zdravje

Telesna vadba pozitivno vpliva na nevroplastičnost – sposobnost možganov, da se prilagajajo in tvorijo nove povezave. Redna vadba poveča sproščanje beljakovine BDNF (angl. brain-derived neurotrophic factor), ki spodbuja rast novih nevronov. Prav tako poveča pretok krvi v možgane, kar izboljšuje delovanje sinaps in spodbuja sproščanje endorfinov, ki izboljšujejo razpoloženje.

Zaključek

Misli niso le prehodni trenutki v naši glavi, temveč imajo lahko fizične posledice za naše možgane in zdravje. Pozitivno mišljenje spodbuja nevroplastičnost in izboljšuje kognitivne funkcije, medtem ko lahko ponavljajoče se negativne misli povečajo tveganje za kognitivni upad in demenco, še posebej, če povzročajo kronični stres. Z zavestnim usmerjanjem misli lahko oblikujemo bolj zdrav miselni okvir in dolgoročno zaščitimo svoje možgane.