Pravočasno do zdravih možganov: Kako lahko že danes poskrbite za svoje kognitivno zdravje

Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je skrbeti za svoje telo. Redno telovadimo, pazimo na prehrano in skrbimo za dobro fizično počutje. Vedno več pozornosti namenjamo tudi zdravju naših možganov, ki s svojimi 86 milijardami nevronov in neštetimi povezavami predstavljajo temelj za naše vsakodnevne aktivnosti. Tako kot mišice, ki jih treniramo za optimalno delovanje, tudi naši možgani potrebujejo redno skrb za ohranjanje svoje zmogljivosti skozi čas. Postajamo boljši pri skrbi za svoje mentalno zdravje – sposobnost soočanja s stresom, uravnavanja čustev in ohranjanja dobrih odnosov. Vse več ljudi se zaveda, da je dobro mentalno zdravje ključnega pomena za naše splošno počutje.

Vendar pa je pomemben del skrbi za možgane, ki ga še vedno pogosto zapostavljamo, tudi kognitivno zdravje. Kognitivno zdravje se nanaša na naše miselne sposobnosti, kot so razmišljanje, učenje, pomnjenje in reševanje problemov. Čeprav mnogi menijo, da je to nekaj, kar zadeva le starejšo populacijo, je skrb za kognitivno zdravje pomembna že v srednjih letih, saj lahko prav v tem obdobju začnemo graditi temelje za ohranjanje dobre kognitivne funkcionalnosti tudi v poznih letih.

Razlika med mentalnim in kognitivnim zdravjem

Pomembno je razumeti, da mentalno in kognitivno zdravje nista enaka, čeprav močno vplivata drugo na drugo. Mentalno zdravje zajema naše čustveno in psihološko stanje ter igra pomembno vlogo v našem družabnem življenju. Kognitivno zdravje pa se nanaša na sposobnost naših možganov, da procesirajo informacije, pomnijo, rešujejo težave in se prilagajajo novim situacijam.

Dolgotrajen stres in težave z mentalnim zdravjem lahko negativno vplivajo na naše kognitivne funkcije. Na primer, stalna anksioznost lahko oslabi našo sposobnost koncentracije in pomnjenja. Po drugi strani pa lahko težave s kognitivnim zdravjem, kot so težave s spominom ali reševanjem problemov, povečajo stres in anksioznost. Skrb za oba vidika – mentalno in kognitivno zdravje – je zato ključnega pomena za celostno skrb za naše možgane.

Kako lahko zaščitimo svoje kognitivno zdravje?

Raziskave kažejo, da lahko gradnja kognitivne rezerve že v mlajših in srednjih letih pomembno prispeva k boljšemu kognitivnemu zdravju v starosti. Kognitivna rezerva pomeni, da imajo možgani dovolj zmogljivosti, da kljub staranju ali bolezenskim obremenitvam še naprej učinkovito delujejo.

Že v srednjih letih lahko zmanjšujemo tveganje za razvoj resnih kognitivnih težav in demence v starosti, če naslavljamo dejavnike tveganja. Izmed 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za razvoj demence jih kar 10 pomembno vpliva že v tej življenjski fazi. S preventivnimi ukrepi, kot so redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja in skrb za srčno-žilni sistem, lahko pomembno zmanjšamo tveganje za razvoj kognitivnih motenj kasneje v življenju. Študije kažejo, da bi z naslavljanjem teh dejavnikov lahko preprečili ali vsaj odložili skoraj polovico primerov demence.

Kako oceniti svoje kognitivno zdravje?

Pomemben korak pri skrbi za kognitivno zdravje je spremljanje kognitivnih sposobnosti skozi čas. Kognitivne motnje in demenca se običajno razvijejo postopoma, saj so najpogosteje posledica napredujočih nevrodegenerativnih bolezni. To pomeni, da je lahko meja med normalnim in bolezenskim stanjem težko določljiva. Zato je redno spremljanje bistvenega pomena – zgodnja zaznava upada kognitivnih sposobnosti omogoča pravočasne ukrepe, s katerimi lahko upočasnimo ali preprečimo napredovanje simptomov bolezni.

Ena od naprednih metod za oceno kognitivnega zdravja je meritev BDI, ki temelji na meritvi z elektroencefalografijo (EEG). S pomočjo EEG meritve je mogoče analizirati biološke označevalce v možganski aktivnosti in pridobiti natančno sliko o delovanju možganov.

Skrb v srednjih letih glede kognitivnega upada je povsem razumljiva, saj posamezniki pogosto pozabijo, da so subtilne spremembe v spominskih sposobnostih in koncentraciji lahko normalen del staranja. Redno opravljanje meritev z BDI omogoča spremljanje kognitivnega zdravja skozi čas. Če rezultati pokažejo znake upada, nam to omogoča, da pravočasno ukrepamo in poiščemo ustrezno pomoč. Če pa se izkaže, da so možganske funkcije na ustrezni ravni, to prinese občutek olajšanja ter dodatno motivacijo za ohranjanje zdravih navad, ki podpirajo zdravje možganov tudi v prihodnje.