Vzporednice med rastlinami in možgani
17. mar. 2025
Tisa Pavlovčič
Veliko je govora o tem, kako rastline v našem okolju vplivajo na počutje – zmanjšujejo stres, izboljšujejo koncentracijo in celo spodbujajo ustvarjalnost. Raziskave kažejo, da lahko prisotnost sobnih rastlin poveča produktivnost in zbranost za do 15 %, preživljanje časa v naravi pa znižuje raven stresnih hormonov in lajša tesnobo. Tudi vonj določenih rastlin, kot sta sivka in jasmin, lahko pomaga pri sprostitvi in izboljšanju spanja. Toda ali ste vedeli, da lahko med rastlinami in človeškimi možgani potegnemo še globlje vzporednice? Tako možgani kot rastline delujejo po določenih ciklih in ritmih, ki so ključni za njihovo zdravje in delovanje. Poglejmo, kako so možgani in rastline podobni v svojih bioloških procesih.
Cirkadiani ritem: notranja ura rastlin in možganov
Cirkadiani ritmi so približno 24-urni biološki cikli z biomehanskimi in fiziološkimi procesi, ki pa se prilagajajo tudi zunanjim dejavnikom, kot sta svetloba in temperatura. Tako rastline kot možgani jih uporabljajo za regulacijo ključnih funkcij, ki organizem vzdržujejo v harmoniji in optimalnem delovanju.
V možganih cirkadiani ritem nadzoruje skupina celic v hipotalamusu, imenovana suprakiazmalno jedro (SCN), ki deluje kot notranja ura telesa. Na njegovo delovanje vpliva svetloba, ki v telesu uravnava procese, kot so ciklus spanja in budnosti (sproščanje melatonina), metabolizem, telesna temperatura in izločanje hormonov, kot sta kortizol in rastni hormon. Motnje cirkadianega ritma, denimo zaradi nočnega dela ali izpostavljenosti modri svetlobi, lahko povzročijo nespečnost, depresijo ali presnovne težave. Cirkadiani ritem lahko pomembno vpliva tudi na kognitivne sposobnosti. Za optimalno miselno delovanje je ključno, da svojega ritma ne motimo in prepoznamo, v katerem delu dneva najbolje funkcioniramo. Z leti se to sicer lahko spreminja.
Tudi rastline imajo svojo cirkadiano uro, ki se nahaja predvsem v listih in steblu. Uravnava procese, kot so fotosinteza (odpiranje in zapiranje rež na listih), rast (nekatera stebla se ponoči bolj podaljšajo) in cvetenje (nekatere rastline cvetijo le ob določenih urah dneva).
Spanje in počitek: ali rastline spijo?
Čeprav rastline ne spijo v enakem smislu kot ljudje, v njihovem organizmu vseeno prihaja do obdobij mirovanja, ko se določeni procesi upočasnijo. V rastlinah se ponoči fotosinteza ustavi in rastline preidejo na drugačen način pridobivanja energije. Nekatere vrste rastlin, kot so mimoze in detelje, ponoči zaprejo liste, kar se imenuje niktinastično gibanje. To bi lahko primerjali z nekakšno obliko "spanja", kjer se rastlina pripravlja na naslednji dan.
Za možgane je spanje nujno za regeneracijo. Med spanjem se aktivira glimfatični sistem, ki odstranjuje presnovne odpadke iz možganov, vključno s toksini, povezanimi z nevrodegenerativnimi boleznimi. Prav tako poteka sinaptično preoblikovanje, kjer nekatere neuporabljene nevronske povezave oslabijo, ključne pa se krepijo, kar je bistven proces za konsolidacijo spomina. Poleg tega med spanjem telo obnavlja tkiva in krepi imunski sistem.
Sezonski ritmi: prilagajanje letnim časom
Tako rastline kot možgani delujejo po daljših, sezonskih bioloških ciklih, ki so prilagojeni letnim časom. Pri rastlinah sezonski ritmi določajo cvetenje in nastanek plodov ter obdobja mirovanja. Listopadne rastline pozimi izgubijo liste za varčevanje z energijo, medtem ko nekatere vrste potrebujejo hladno obdobje preden vzkalijo oz. poženejo – ta proces se imenuje vernalizacija.
Pri možganih sezonske spremembe vplivajo na hibernacijo, selitve in razmnoževanje pri živalih. Pri ljudeh pa vplivajo na raven melatonina, kar lahko povzroči zimsko depresijo (sezonsko afektivno motnjo oz. SAD), ter spremembe v presnovi in ravni energije. Daljše noči so namreč povezane z večjim izločanjem melatonina, prav tako pa vplivajo na razpoloženje in splošno počutje.
Usklajevanje z naravnimi cikli za optimalno delovanje
Tako rastline kot možgani se zanašajo na naravne ritme, ki so usklajeni z dnevno svetlobo in letnimi časi. Ko te ritme motimo, lahko to povzroči težave tako pri rastlinah kot pri ljudeh. Prekomerna izpostavljenost modri svetlobi ponoči lahko pri ljudeh zavira tvorbo melatonina in vodi v manj kakovosten spanec, pri rastlinah pa umetna osvetlitev ponoči zmoti naravne cikle rasti in cvetenja. Redna izpostavljenost dnevni svetlobi izboljšuje razpoloženje in uravnava cirkadiani ritem, pri rastlinah pa je to ključno za fotosintezo in rast. Tako kot rastline potrebujejo obdobja mirovanja pozimi, tudi ljudje potrebujemo zadostno količino spanja za regeneracijo telesa in možganov.
Z daljšanjem dneva imamo več priložnosti za izpostavljenost naravni sončni svetlobi, kar pozitivno vpliva na našo biološko uro in notranje procese. Redna izpostavljenost dnevni svetlobi pomaga uravnavati cirkadiani ritem, izboljšuje kakovost spanca ter spodbuja boljše razpoloženje. Hkrati pa pozitivno vpliva na miselne funkcije, kot so koncentracija, pomnjenje in sposobnost reševanja problemov. Da bi kar najbolje izkoristili te prednosti, je priporočljivo preživeti vsaj 30 minut na prostem vsak dan, zlasti v jutranjih urah, ko je svetloba najbolj učinkovita pri uravnavanju telesnih ritmov.
Zato izkoristite moč narave: preživite več časa zunaj, prilagodite svoj ritem dnevni svetlobi in dovolite možganom, da se uskladijo z naravnimi cikli. Obiščite Arboretum Volčji Potok, kjer lahko doživite čudovito harmonijo rastlin in naravnih ritmov ter naredite nekaj dobrega za svoje počutje in miselno jasnost.